Plačilna lista – pravica delavca in obveznost delodajalca
Vsem delavcem dobro poznana plačilna lista je z novim Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) doživela ne tako veliko, vendar pa za marsikaterega delavca zelo dobrodošlo spremembo. Navedeno listino, ki jo mora delodajalec delavcu skladno z drugim odstavkom 135. člena ZDR-1 izročiti do konca plačilnega dne, ZDR-1 opredeljuje s terminom »pisni izračun« ter po novem zanj predvideva prav posebno pravilo.
ZDR-1 namreč v tretjem odstavku omenjenega 135. člena določa, da je pisni obračun verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo. To praktično pomeni, da se lahko na podlagi podatkov, ki izhajajo iz plačilnih list, zoper delodajalca predlaga izvršba na podlagi verdostojne listine, ki jo bo obravnaval Centralni oddelek za verodostojno listino, organiziran pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Ker je navedeni oddelek organiziran na takšen način, da zadeve obravnava hitro, lahko delavec, ki odda takšen predlog za izvršbo, pričakuje hitro izdajo sklepa o izvršbi, v večini primerov bo to že v nekaj dneh.
Seveda je pri tem potrebno upoštevati, da ima delodajalec pravico do ugovora zoper izdani sklep o izvršbi, ki ga mora vložiti v osmih dneh. V primeru, da bo sodišče presodilo, da je ugovor delodajalca obrazložen ter da je kot dolžnik navedel dejstva, s katerim je ugovor utemeljil, in predložil dokaze, bo takšen sklep o izvršbi razveljavilo ter delavca kot upnika napotilo, da bo svojo terjatev uveljavljal pred pristojnim delovnim sodiščem. Če pa delodajalec kot dolžnik ne bo ugovarjal oziroma ne bo podal obrazloženega ugovora, pa bo izdani sklep o izvršbi postal pravnomočen, kar praktično pomeni, da bo sklep o izvršbi posredovan vsem pristojnim institucijam in organom, ki bodo sklep o izvršbi izvršili, če bo to upoštevaje vse okoliščine le mogoče.
Pri tem je seveda potrebno izpostaviti še, da ZDR-1 v prvem odstavku 135. člena določa, da mora biti plača delavcu na razpolago na določen plačilni dan. Plačilni dan je praviloma določen v sami pogodbi o zaposlitvi ali v kolektivni pogodbi, če pa ga slednji ne določata, pa je potrebno upoštevati drugi odstavek 134. člena ZDR-1. Le-ta določa, da se plača izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja. V primeru, da torej delavcu plača ni na razpolago na določen plačilni dan, je delodajalec že v zamudi, delavec pa ima pravico vložiti zgoraj opisan predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
V praksi se bo verjetno navedena možnost začela postopoma vedno pogosteje uporabljati, še posebej sedaj, ko je prišlo do spremembe Zakona o sodnih taksah. Slednji namreč po novem predvideva, da se po novem tudi za vse postopke o individualnih delovnih sporih premoženjske narave plačuje sodna taksa, ki pa je seveda ob višjih zahtevkih neprimerno višja, kot pa sodna taksa, ki se plača v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, saj le-ta ostaja enaka, ne glede na višino denarnega zneska v izterjavi. Kljub navedenemu je treba upoštevati, da bo moral delavec v primeru razveljavitve sklepa o izvršbi ter napotitve delavca in delodajalca na delovno sodišče sodno takso doplačati.
Za konec je seveda potrebno še izpostaviti, da, kot že zapisano, obstaja obveznost delodajalca, da delavcu plačilno listo izroči najkasneje do konca plačilnega dneva. Če delodajalec krši to svojo obveznost, mu lahko Inšpektorat RS za delo za takšno kršitev izreče tudi globo. Tako je izročitev plačilne liste na eni strani pravica delavca, na drugi strani pa zagotovo obveznost delodajalca, katere kršitev lahko privede tudi do izvedbe postopka inšpekcijskega nadzora pri delodajalcu.
Odvetniška pisarna Gorjup
Odvetniška kandidatka Kristina Širec
