Gospodarski subjekti na trgu- Kreditne pogodbe v švicarskih frankih

20 julija, 2015

14. in 15. maja 2015 je  v Portorožu potekal posvetovanje »Gospodarski subjekti na trgu«, kjer so bile predstavljene novosti v gospodarskem pravu znotraj sekcij gospodarskega prava.  Med drugim je bilo letošnje leto govora o problematiki sklenjenih kreditnih pogodb v tuji valuti, in sicer v švicarskih frankih. Aktualna tematika je vzbudila veliko zanimanja, razprave pa so v zvezi s perečim problemom potekale v raznih sekcijah konference. Iskanje rešitev in usoda številnih kreditojemalcev, ki so skupno sklenili za 794 milijona evrov posojil v švicarskih frankih (vsak deseti Slovenec je najel posojilo v švicarskih frankih), je izziv tudi pravni stroki, saj zakonodajna ureditev na tem področju pušča odprta vprašanja, kot enotno pa se je oblikovalo stališče, da je treba vsak primer presojati individualno, ker je vsak primer treba oceniti z vidika opravljene potrebne ocene kreditodajalca o kreditni sposobnosti kreditojemalca ter z vidika, da je kreditojemalec zadostno informiran s strani kreditodajalca.

Podlaga omenjenemu izhaja iz Zakona o potrošniških kreditih (v nadaljevanju: ZPotK-1), ki ureja obveznost ocene kreditne sposobnosti potrošnika v 8. členu in predhodne informacije v  6. členu. Oceno kreditne sposobnosti skladno z omenjeno določbo ZPotK-1 pridobi kreditodajalec na podlagi informacij, ki jih pridobi iz dveh virov, in sicer od potrošnika pridobi informacije o njegovih prejemkih oz. premoženjskem stanju, informacije o zadolženosti potrošnika pa pridobi iz zbirk osebnih podatkov, ki se vodijo  na podlagi Zakona o bančništvu in Zakona o varstvu osebnih podatkov. Predhodne informacije pa mora dajalec kredita ali kreditni posrednik skladno s prvim odstavkom 6. člena ZPotK-1 potrošniku zagotoviti pred sklenitvijo kreditne pogodbe, saj na podlagi teh informacij potrošnik lahko primerja različne ponudbe in presodi ustreznost kredita glede na svoje potrebe in finančni položaj. Nadalje pa drugi odstavek 6. člena ZPotK-1 določa dolžnost zagotoviti predhodne informacije pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, na obrazcu za predhodne informacije o kreditu. Predhodne informacije morajo vsebovati podatke o dajalcu kredita, lastnostih in pogojih kredita, pravicah in obveznostih potrošnika in dajalca kredita ter potreben dodaten pouk in opozorila glede na vrste in način sklepanja kreditnih pogodb.

Podlaga za rešitev problematike sklenjenih kreditnih pogodb v švicarskih frankih smiselno izhaja tudi iz 26. točke preambule direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta, o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS, z dne 23.04.2008, ki določa, da bi države članice morale sprejeti ustrezne ukrepe za spodbujanje odgovornega ravnanja v vseh fazah kreditnega razmerja ob upoštevanju posebnosti svojih kreditnih trgov. Ti ukrepi vključujejo na primer določbe o obveščanju in izobraževanju potrošnikov, vključno z opozorili glede tveganja v primeru zamude plačila in prevelikih zadolžitev. Še zlasti na rastočem kreditnem trgu je pomembno, da se dajalci kreditov ne spuščajo v neodgovorno posojanje ali izdajanje kreditov brez poprejšnje ocene kreditne sposobnosti, države članice pa bi morale izvajati potreben nadzor, da se izogne takšnemu ravnanju, in bi tako morale določiti potrebne ukrepe za sankcioniranje dajalcev kredita, v kolikor bi tako ravnali. Brez poseganja v določbe Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij o kreditnem tveganju, bi morali biti dajalci kreditov odgovorni za individualna preverjanja kreditne sposobnosti potrošnikov. V ta namen bi morali imeti možnost uporabe informacij, ki jih posredujejo potrošniki, ne samo med pripravo zadevne kreditne pogodbe, temveč tudi v času dolgotrajnega trgovinskega odnosa. Organi držav članic bi lahko dali ustrezna navodila in smernice tudi dajalcem kredita. Prav tako pa morajo tudi potrošniki ravnati preudarno in spoštovati svoje pogodbene obveznosti.

Na področju kreditnih pogodb se je, upoštevajoč vse navedeno, izoblikovala tudi sodna praksa, in sicer je Sodišče EU v predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ki se je nanašal na razlago Direktive 2008/48/ES o potrošniških kreditnih pogodbah v zadevi C-449/13, CA Consumer Finance SA proti Ingrid Bakkaus in drugi, zavzelo stališče, da morajo banke dokazati, da so izpolnile svoje pred-pogodbene obveznosti, in sicer, da so zagotovile informacije in izvedle preverjanja bonitete kreditojemalcev, saj bi bilo načelo učinkovitosti ogroženo, če bi breme dokazovanja neizpolnitve obveznosti bank ležalo na potrošnikih.

Če se dotaknemo še situacije v Sloveniji, je treba izpostaviti, da naj bi vsak deseti Slovenec najel posojilo v švicarskih frankih. Mnogi izmed njih so se pridružili Združenju Frank, ki od države in bank pričakuje pomoč, saj vsi člani Združenja Frank zatrjujejo, da niso bili zadostno informirani. V primeru slovenskih kreditojemalcev bi tako lahko bila relevantna tudi sodba sodišča EU v zadevi Kasler (C-26/13 , sodba z dne 30.04.2015), iz katere izhaja, da je relevantno, da potrošnik razume v času informiranja razliko med prodajnim menjalnim tečajem tuje valute in nakupnim menjalnim tečajem tuje valute. Iz omenjene sodbe pa izhaja tudi odločitev sodišča, da se lahko nepošteni pogoj nadomesti z dispozitivno določbo nacionalnega prava. Tak pristop namreč omogoča uresničenje cilja Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, ki zagovarja med drugim tudi vzpostavitev ravnotežja med strankami, pri čemer pogodba, če je mogoče, ostane v veljavi. Če taka nadomestitev ne bi bila mogoča in bi moral sodnik ugotoviti ničnost celotne pogodbe bi to pomenilo, da bi kreditojemalci zaradi posledice ničnosti imeli vračilno dolžnost, kar pomeni, da bi, upoštevajoč predpise, celoten znesek kredita bilo treba vračati. Vsled vsega navedenega izhaja, da bi se tudi slovenski kreditojemalci kot potrošniki lahko sklicevali na nepoštene pogoje v kreditnih pogodbah in trdili, da so njihovi pogoji v kreditnih pogodbah nepošteni ter, da niso razumeli ekonomskega vidika vezave v švicarski frank.