Bistvene novosti novele ZIZ-J
Državni zbor je 04.07.2014 sprejel predlog novele Zakona o izvršbi in zavarovanju ZIZ-J. Namen novele je izboljšanje in pospešitev izvršilnih postopkov. Dejstvo, je, da so na okrajnih sodiščih v letu 2013 največ nerešenih zadev predstavljale prav izvršilne zadeve. Cilji novele so tako predvsem pospešitev postopka, izboljšanje ureditve nepremičninske izvršbe z večjo preglednostjo izvršbe na nepremičnino, ki je obremenjena z zemljiškim dolgom ter poenostavitev in olajšanje izvršbe preživninskih terjatev.
Novosti novele, ki je stopila v veljavo 30.7.2014 so povezane z institutom zemljiškega dolga. Z 39. členom se spreminja postopek poplačila upnika zemljiškega dolga v primeru, ko drug upnik zahteva izvršbo na nepremičnino. Po predlagani spremembi bo sodišče najpozneje ob izdaji sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine izdalo oklic, s katerim bo pozvalo imetnika zemljiškega pisma, naj v treh mesecih sporoči identifikacijske podatke in predloži izvirnik zemljiškega pisma. V nasprotnem primeru ga bodo zadele izjemno hude posledice – izgubil bo pravico do poplačila iz te nepremičnine. S 55. členom se ureja tek roka za vložitev tožbe za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v zvezi z ustanovitvijo zemljiškega dolga in razpolaganja z njim (actio pauliana), t.j. najkasneje na razdelitvenem naroku. Navedeno določilo je je bilo spremenjeno predvsem zaradi zlorabe instituta zemljiškega dolga in velikega števila fiktivnih aktov v zvezi s tem.
Novela posega tudi na določila o javni dražbi, ki ostaja temeljni način prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku. 48. člena novele določa, da na prvem prodajnem naroku nepremičnina ne sme biti prodana za manj kot 70 odstotkov ugotovljene vrednosti. Na drugem prodajnem naroku pa nepremičnina ne sme biti prodana za manj kot polovico ugotovljene vrednosti, ukinja pa se narok za tretjo javno dražbo. Po prvi neuspešni javni dražbi mora upnik v roku 6. mesecev predlagati drugo javno dražbo, sicer se postopek izvršbe ustavi (kar je do sedaj veljalo za tretjo javno dražbo). Z zvezi z navedeno odločbo bi želeli opozoriti še na eno pomembno novost in sicer nov način prodaje nepremičnine – prodaja z zavezujočim zbiranjem ponudb. 48. člen novele določa, da gre za javno vabilo k dajanju ponudb, na podlagi katerega sodišče domakne nepremičnino najboljšemu ponudniku. Najboljši ponudnik je tisti, ki ponudi najvišjo ceno, vendar ne nižje od prodajne cene. V kolikor več ponudnikov ponudi enako najvišjo ceno, je najboljši ponudnik tisti, ki ponudi najkrajši rok plačila. V kolikor tudi tako ni mogoče določiti najboljšega ponudnika se nepremičnina domakne po načelu prior in tempore potior in iure, torej tistemu, čigar ponudbo je sodišče prejelo prej. Postopek zavezujočega zbiranja se lahko ponovi samo enkrat. V tem primeru je izhodiščna cena enaka kot pri javni dražbi, in sicer 50 odstotkov ocenjene vrednosti nepremičnine.
Dosedanji zakon je določal, da je bil rubež prejemkov dolžnika omejen na višino minimalne (neto) plače. V primerih zaradi izterjave preživnine je bila omejitev 2/3 minimalne (neto) plače. Zdajšnja novela določa, da je izvršba omejena na 2/3 prejemov, vendar mora dolžniku ostati vsaj 70 odstotkov bruto minimalne plače. Od te bruto plače pa se obračunajo še davki in prispevki, da se ugotovi znesek, ki ga ni možno zaseči dolžniku. V primeru izvršbe zaradi neplačane preživnine pa je omejitev določena na 50 odstotkov bruto minimalne plače. Do sedaj so se izvršbe plačevale po vrstnem redu kakor so bile začete. Sedaj imajo izvršbe zaradi neplačane preživnine prednost pred ostalimi izvršbami.
Opozarjamo še, da se pri elektronski vložitvi vloge stranki oz. pooblaščencu s strani sodišča takoj izda plačilni nalog, s katerim se vlagatelju naloži, da plača sodno takso z nakazilom v dobro računa in z navedbo referenčne številke (kot do sedaj). Velja, da je nalog za plačilo sodne takse vročen, ko vlagatelj sam ali njegov pooblaščenec elektronsko vloži vlogo. To pomeni, da bo sodno takso za elektronske oddane vloge v primerih, ko je takso možno izračunati avtomatsko, potrebno poravnati v 8 dneh od vložitve takšnega predloga.
16. čl. novele dovoljuje popolni oz. delni odlog izvršilnega postopka po začetku izvršbe zgolj na podlagi predložitve listine iz katere izhaja soglasje dolžnika, v 18. čl. pa določa dodatek novega odstavka 74. člena, ki pravi, da v primeru, da upnik predlaga odlog izvršbe, sodišče predlogu sledi in izvršbo odloži za predlagano obdobje, vendar največ za eno leto. Upnik lahko predlaga podaljšanje odloga, vendar odlog skupno ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga. Če upnik predlaga odlog za več kot eno leto, se izvršba ustavi.
Spreminjajo se določbe, ki urejajo institut varščine, ukinja pa se tudi pravno sredstvo pritožbe zoper sklep o domiku.
Prav tako bi želeli še dodati, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo U-I-268/12, U-I-266/12 razveljavilo določbe ZIZ, ki urejajo poseben postopek izvršbe na menico (šesti odstavek 45. člena, četrti odstavek 46. člena, tretji odstavek 138. člena ter drugi odstavek 150. člena). Ustavno sodišče je ocenilo, da je ureditev, po kateri se izvršba na menico v primerih, ko ne gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in, ko terjatev še ni z gotovostjo izkazana dovoli, še preden je dolžnik imel možnost, da poda morebitne ugovore, ki jih je imel možnost uveljavljati pri izvršbi na podlagi menice, neskladna z 22. in 25. členom Ustave Republike Slovenije. Ustavno sodišče je tako razveljavilo določbe, ki so menico izenačevale z pravnomočno sodno odločbo. To je pomenilo, da je sodišče na podlagi priložene menice sklep o izvršbi takoj vročilo banki ter ji naložilo izvrševanje sklepa o izvršbi, zaradi zlorab tega instituta pa je zakonodajalec uvedel spremembo.. V prihodnje dolžniki tako ne bodo blokirani več let ne da bi njihov dolg sploh resnično obstajal. Upnik se tako ne more poplačati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.[1]
Odvetnica VESNA GORJUP ZUPANČIČ
